»Leta 1941 je bilo na ljubljanski univerzi vpisanih več kot 2200 študentov, dve leti pozneje le še 1400. Kar 600 jih je šlo v partizane, 200 jih je padlo. Tudi tisti, ki so ostali, so pomagali osvobodilni organizaciji. Mnogi so bili ustreljeni, profesorji zaprti, izgnani.«
»Če nas bo razstava vsaj za trenutek spodbudila h kritičnemu razmisleku o naši odgovornosti, o vlogi znanja, kulture in univerze v slovenski družbi in o prihodnosti te države, za katero je tedanja generacija toliko žrtvovala, je dosegla svoj namen.«
»Vse dokler se bomo ljudje morali upirati, vse dokler nas bo združeval zunanji sovražnik, vse dokler narodna zavest ne bo dosegla višje stopnje zavedanja – da smo resnično svobodni le takrat, ko v človeku prepoznamo samo človeka.«
»Naivno bi bilo pričakovati, da so pred nami zgolj brezskrbna leta moderne družbe. Še vedno bomo prihajali v položaj, ko se bomo morali upreti črno-belim interpretacijam sedanjosti in zgodovine.«
»To je bilo junaško dejanje samoorganiziranih osvoboditeljev, ki je, kljub splošnemu poznavanju dogodka med ljudmi, šele v zadnjih letih dobilo zgodovinsko ovrednotenje, kot si ga zasluži.«
»V tem smislu naj bo danes naš državni praznik, ko slavimo upor proti okupatorju, klic solidarnosti z ukrajinskim narodom, hkrati pa tudi klic k miru in mirnemu reševanju tega spora in vseh sporov po vsem svetu.«